
Fotostaranje in poletna nega kože
Prehitremu staranju se lahko izognemo z zdravim življenjskim slogom, ki zajema med drugim tudi izogibanje škodljivim učinkom UV-žarkov, zato naj uvodoma spregovorim najprej o tem.
Poznamo dva procesa staranja kože, notranje in zunanje staranje.
Celotno staranje je rezultat notranjega (intrinzičnega) in zunanjega (ekstrinzičnega) staranja.
Notranje staranje je naraven proces, v katerega so vpeti zlasti genetika, hormoni in presnovni procesi, nanj ne moremo vplivati. Zunanje staranje pa je dodatno pospešeno staranje zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, zlasti ultravijoličnega sevanja, pri čemer ima ključno vlogo nastanek radikalov.
Zunanje, ekstrinzično staranje kože je odvisno od izpostavljanja različnim okoljskim dejavnikom. Za razliko od notranjega staranja ga lahko upočasnimo. Ekstrinzično staranje povzročajo številni dejavniki (onesnažena atmosfera, nekatere kemikalije, izpostavljenost soncu oz. UV-sevanju, veter, mraz) in življenjski slog (cigaretni dim, alkohol, neustrezna prehrana, premalo spanja, stres). Eden od glavnih dejavnikov okolja, ki vpliva na prezgodnje staranje kože (povzroči kar 80 % sprememb, povezanih s staranjem), je UV-sevanje sonca in umetnih virov, zato takšno staranje imenujemo tudi fotostaranje. Prvi znaki zunanjega staranja se pojavijo predvsem na soncu izpostavljenih, nezaščitenih delih telesa – na obrazu, hrbtišču rok in vratu.
Naj predstavim, kako UV-svetloba vpliva na našo kožo, predvsem svetloba UVA in UVB, ki lahko preideta skozi ozonsko plast.
Svetloba UVA lahko prodre globlje v kožo kot UVB, saj lahko doseže usnjico. Spodbudi sintezo melanina v koži, odgovorna je za nastanek reaktivnih kisikovih radikalov, ki povzročijo poškodbe nukleinskih kislin, proteinov in lipidov ter za nastanek oksidativnega stresa v koži. Njeni škodljivi učinki se kažejo v poškodbah kolagena in elastina, kar vodi v fotostaranje. Svetloba UVB vpliva zlasti na povrhnjico. Povzroči neposredne poškodbe nukleinskih kislin kot tudi tvorbo radikalov in oksidacijo lipidov. Je vzrok za nastanek opeklin in preobčutljivostnih reakcij.
Značilnosti fotostarane kože
UV-žarki med prodiranjem skozi povrhnjico in usnjico poškodujejo jedra zarodnih keratinocitov, melanocitov in fibroblastov. Koža po sončenju je suha, lahko tudi razpokana in brez leska.

Zaradi hitrejšega razmnoževanja melanocitov se pojavijo pigmentna znamenja – sončne pege. Dolgotrajno izpostavljanje UV-žarkom poškoduje tudi fibroblaste, zato je moteno zorenje in oblikovanje vezivnih vlaken, manj je tudi mukopolisaharidov, ki vežejo vodo. Večino škode v koži povzročajo encimi melatoproteinaze (aktivirajo jih nastali radikali), ki razgrajujejo kolagen in elastin. Pride do upada količine kolagena in premreženja kolagenskih vlaken, sočasno pa tudi do poškodb elastina. Koža izgublja trdnost, prožnost, vlažnost in napetost ter postane zgubana.
Izraženost sprememb na koži je odvisna od fototipa kože, časa izpostavljenosti škodljivim podnebnim spremembam in lastnih obrambnih mehanizmov.
Pri dolgotrajnem ali ponavljajočem se izpostavljanju UV-sevanju se namreč kapaciteta sistemov antioksidantov v koži izčrpa. Nastopi stanje oksidativnega stresa, ki vodi do fotostaranja kože.
Naj tu povem, da se tudi organizem brani pred škodljivimi učinki sončnega sevanja. Sproži sintezo melanina, ki absorbira UV-svetlobo. Ima pa koža tudi naravni antioksidativni sistem, s katerim obvladuje oksidativni stres. Ta antioksidativni sistem sestavljajo med drugim tudi vitamina C in E ter koencim Q10. Antioksidanti se lahko med nevtralizacijo radikalov porabijo, zato je zaščita omejena z njihovo količino v tkivih.
K upočasnjevanju prezgodnjega zunanjega staranja lahko veliko prispevamo sami tako s pravočasno in pravilno nego kože (vlaženje, dodajanje lipidov, dodajanje antioksidantov … ), s pravilno zaščito pred škodljivimi vplivi UV-žarkov kot tudi s pravilno prehrano in z zdravim načinom življenja.



Z zunanjo porabo antioksidantov, kot so npr. gama-orizanol ter vitamina C in E, lahko dopolnjujemo zaščito, ki jo nudijo UV filtri.
V naravni kozmetiki ne uporabljamo sinteznih organskih UV-filtrov, temveč anorganske (mineralne UV-filtre), kot sta cinkov oksid in titanijev dioksid. Sama uporabljam predvsem cinkov oksid, mineralni filter, ki odbija predvsem UVA in UVB žarke in nudi naši koži dobro zaščito pred sončnimi žarki. Pri domači izdelavi sončnih krem pa moram opozoriti, da je zelo težko določiti zaščitni faktor, zato je redno nanašanje kreme zelo pomembno oz. je bolje naravno sončno kremo kupiti. Moja želja je, da jo v ponudbo kozmetične linije Mayarula dodam naslednjo sezono.
V kozmetični izdelek lahko vgradimo kar nekaj naravnih učinkovin, ki bodo dodatno zaščitile kožo pred vplivi UV-žarkov: zeleni čaj, aloe vera, kavna kislina, ognjič, izvleček sladkega korena, izvleček korenja, resveratrol, nekatera rastlinska olja in masla ter tokoferol (vitamin E). Pomemben predstavnik fotoprotektivnih spojin je tudi gama-orizanol, ki ga pridobivajo iz riževih otrobov in riževega olja.
Pred vsakim izpostavljanjem sončnim žarkom se moramo zaščititi s kremo za sončenje, ki jo nanesemo čez dnevno nego. Uporabljajte kreme za sončenje, ki zagotavljajo sončno zaščito (priporočam faktor 20), hkrati pa so bogate z vitamini in rastlinskimi izvlečki. Na sonce se je dobro odpraviti dovolj zgodaj, ko njegovi žarki še nimajo polne moči. Kljub uporabi sončne kreme pa velja, da se soncu med 11. in 16. uro čim bolj izogibamo. Kremo za sončenje nanašajte dovolj na debelo in nanos ponovite po vsakem skoku v vodo in brisanju z brisačo.
Nega kože je izjemno pomembna čez celo leto. Poleti, ko je izpostavljena soncu in visokim temperaturam, pa je zaradi izsušitve potrebno še bolj skrbeti za njeno nego. Izbrati moramo izdelke, ki koži vračajo vlago, in spiti zadostno količino vode. Poleti pa nismo izpostavljeni le soncu, temveč tudi kloru in morski soli, ki našo kožo dodatno izsušijo. Koža tako še hitreje izgublja vlago in naravno maščobo ter se pospešeno stara. Ker pa si vsi želimo, da bi bila naša koža čim dlje nepoškodovana in mladostna, moramo za njo lepo skrbeti. Nega naj bo premišljeno izbrana in seveda naravna.

Poleg vlage koža poleti potrebuje nežno nego tudi z lipidi, vitamini in antioksidanti, ki kožo ščitijo in ohranjajo njeno naravno zaščitno plast. S pravilno izbiro izdelkov bomo na koži ustvarili zaščitni film (okluzijo), ki koži pomagajo ohranjati vlago. S temi izdelki bomo znova vzpostavili in okrepili naravni zaščitni plašč kože, antioksidanti pa kožo obnavljajo in preprečujejo staranje.
Z vlažili povečamo vsebnost vode v koži. Mednje sodijo spojine, ki jih najdemo v naravnem vlažilnem dejavniku kože, npr. aminokisline in njihove soli, druge organske kisline in njihove soli (mlečna kislina, Na-laktat, Na-pirolidonkarboksilat), glicerol in sečnina. Učinkovite so tudi druge spojine, ki vežejo vodo, npr. hialuronska kislina in drugi polisaharidi (gumuji in sluzi), proteini (elastin, kolagen, mlečni, pšenični in svilni proteini), sladkorji in sladkorni alkoholi (glicerol, med, sorbitol) ter druga organska vlažila (alantoin, betain, sečnina).
Primeri vlažil, ki jih najdemo v naših izdelkih, so: hialuronska kislina, natrijev pirolidonkarboksilat, glicerol, natrijev laktat, betain, alantoin, vegeluron, aloe vera in še nekateri rastlinski izvlečki.
V sinergiji z vlažili vplivajo tudi emolienti in okluzivi. Na koži naredijo polprepustno plast, ki zavira izhlapevanje vode oz. transepidermalno izgubo vode. S tem se poveča navlaženost kože. Okluzivno delovanje imajo voski, rastlinska masla in olja kot vir trigliceridov in esencialnih maščobnih kislin ter nekatere druge snovi. Z njimi izboljšamo funkcijo lipidne bariere in koži dovajamo njej lastne lipide.
Antioksidanti so snovi, ki upočasnjujejo, preprečujejo ali odstranijo možnost oksidativne poškodbe kože in s tem zmanjšujejo oksidativni stres ter zavirajo staranje. Antioksidanti pomagajo telesu v boju proti škodljivim učinkom prostih radikalov. To so nestabilne molekule, ki uničujejo druge molekule, povzročijo okvare DNA, lipidov in proteinov, ki se jim spremenita sestava in funkcija, kar vodi do staranja organizma in številnih bolezni. Telo se proti njim brani z lastnimi antioksidativnimi sistemi. Oksidativni in antioksidativni procesi so v zdravem organizmu ves čas v ravnovesju. Pri prekomernem nastajanju radikalov pravimo, da poteka oksidativno staranje snovi in da je organizem v stanju oksidativnega stresa. Na nastanek radikalov vplivata tudi ionizirno in ultravijolično sevanje.
Antioksidanti ohranjajo normalno delovanje celic, preprečujejo vnetja kože in upočasnjujejo njeno staranje, zato so izjemno priljubljene sestavine kozmetičnih izdelkov. Nevtralizirajo namreč proste radikale in tako preprečijo škodo v koži. Pomagajo pri izgubi čvrstosti in elastičnosti ter preprečujejo gube. Antioksidanti so lahko topni v olju (npr. koencim Q10, vitamin E) ali pa so vodotopni (askorbinska kislina – vitamin C, zeleni čaj – katehin).
Izjemen antioksidant je koencim Q10. Koencim Q10 ščiti celične membrane pred škodljivimi radikali in pred prezgodnjim staranjem. Aktivira presnovo celic in je primeren za zrelo kožo. Poleg antioksidativnega delovanja ga torej odlikuje tudi regenerativno delovanje. Omejuje degradacijo kožnega kolagena, spodbuja rast zdravih celic in zmanjšuje globino gub.
Antioksidantno delovanje imajo tudi nekateri rastlinski izvlečki, ki se nahajajo v izdelkih kozmetične linije Mayarula: izvleček zelenega čaja, izvleček acerole, izvleček bukovih popkov, tinktura ginko, izvleček granatnega jabolka, izvleček črnega grozdja oz. izvleček iz listov vinske trte, CO2 izvleček korenja …
Poleg antioksidantov so tudi vitamini kot kozmetično aktivne sestavine, priljubljeni v kozmetičnih izdelkih za nego zrele kože, to so t.i. izdelki proti staranju, ter v izdelkih za zaščito pred soncem. Vitamin C in vitamin E sta najbolj znana tudi po njunih antioksidativnih lastnostih. Vitamin E zmanjšuje poškodbe kože zaradi ultravijoličnega sevanja, gladi površino kože, povečuje navlaženost rožene plasti, zavira vnetja, spodbuja obnavljanje celic ter pospešuje celjenje ran. Vitamin C (askorbinska kislina) deluje v sinergiji z lipofilnim alfa-tokoferolom (vitamin E). Askorbinska kislina in njeni stabilnejši polsintezni derivati, kot so npr. askorbilpalmitat derivati, izražajo antioksidativni učinek na koži in jo ščitijo pred poškodbami ultravijoličnega sevanja. Izražajo pa tudi posvetlitveni učinek, saj zavirajo sintezo melanina.
Kako naj zgleda nega kože poleti:
– Zjutraj naj bo nega rutinska; kožo kot običajno očistimo in nanjo nanesemo kremo, ki jo uporabljamo vsako jutro. Poleti za vlaženje uporabljajte lahke vlažilne kreme. Če se vam zdi, da vaša koža potrebuje več kot vlažilno kremo, se seveda lahko odločite za bolj hranljivo kremo, ki bo kožo nahranila z maščobami in vitamini.
Poleti je dobro vlažilni kremi za nego kože dodati še kakšen vlažilni serum.
Poleti je dobro vključiti tudi kakšen vlažilni serum. Posebej v poletnem času koži ne sme manjkati vlage. Sonce, sol in klor sušijo povrhnjico, zato jo moramo razvajati z vlažilnimi serumi, kremicami in maskami, ki jih lahko pripravimo iz sadja sami doma. Sama seveda priporočam Mayarulino Vlažilno dnevno kremo in Mayarulin Cvetni vlažilni serum. Skupaj se nahajata v paketu Mini jutranji ritual.

S hidratantnimi izdelki preprečimo izsušitev kože in s tem zagotovo tudi kakšno gubico. Nega našega obraza je najbolj pomembna, saj je koža na obrazu najbolj izpostavljena zunanjim vplivom. Čez dan je priporočljivo popiti zadostno količino vode in uživati osvežujoče sadje ter zelenjavo. Koža še posebej poleti potrebuje veliko vlage; hidratacija je namreč pomembna tako od zunaj kot od znotraj.
– Svoje telo lahko razvajamo z raznimi rastlinskimi olji. Našo kožo bodo olja dodatno nahranila in jo naredila mehko in prožno. To so npr. olivno, mandljevo, avokadovo, jojobino, arganovo, kokosovo olje … Najbolje jih je nanašati takoj po prhanju, ko je koža še nekoliko vlažna.
– O nanosu zaščitne kreme sem pisala v začetku tega bloga. Pomembno je, da s kremo z zaščitnim faktorjem negujemo tudi roke. Koža na rokah je tanjša kot drugje in je vse leto izpostavljena vremenskim vplivom. Prav na hrbtišču se najprej pokažejo starostne pege. Pri izpostavljanju soncu se še hitreje izgubljata vlaga in naravna maščoba, še hitreje se starajo. Nikakor ne smemo pozabiti na kremo z zaščitnim faktorjem in jo izdatno nanesti na vrat in dekolte. Na dekolteju se prav tako lahko pojavijo pege zaradi nezaščitenega izpostavljanja soncu.
– Poleti ne smemo pozabiti na nego med sončenjem, saj sončni žarki kožo izsušijo. Kožo si lahko osvežimo z raznimi hidratantnimi spreji. Tak je tudi Mayarulin Cvetni tonik z aloe vero.
Tonik je pomemben, saj z njim vračamo koži fiziološki pH, ki se je porušil zaradi negativnih vplivov iz okolja (poleti predvsem zaradi sonca). Poleg tega tonik kožo pomiri, regenerira in navlaži. Vsebuje izvleček aloe vere, ki kožo izdatno vlaži, in izvleček zelenega čaja, ki ima močno antioksidativno delovanje, ter seveda še druge super sestavine.
– Po sončenju blagodejno vpliva na našo kožo tudi aloe vera. Z njo si lahko pomagate, če se pri prekomernem izpostavljanju soncu pojavijo opekline. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom na koži pušča posledice, ki so lahko vidne tudi v obliki opeklin, zato je nega po sončenju še kako pomembna. Kožo je potrebno regenerirati, omiliti morebitno bolečino in vnetje, jo ohladiti. Pri tem nam lahko odlično pomagajo naravne sestavine, kot so aloe vera, hidrolat in eterično olje sivke, ognjičev macerat, macerat šentjanževke …
Zelo pomembno je tudi, da je nega kože naravna. Bodite pozorni, da sredstva za nego kože in sončenje ne vsebujejo umetnih konzervansov – parabenov in naftnih derivatov, saj te snovi pogosto povzročijo srbečico in akne.
Pomembno je tudi, da izdelki ne vsebujejo alkohola, ki v večji koncentraciji kožo izsuši. Prav tako naj ne bo v izdelku umetnih dišav in barvil, ki so poleg parabenov glavni povzročitelji alergijskih reakcij.
Literatura:
E-knjiga Mayarula – Naravna kozmetika
Objavi komentar